23. novembra 1927 je norveški inženir Erik Rotheim patentiral prvo pločevinko z razpršilom (sprej) in ventil, ki je lahko zadrževal in doziral proizvode ter potisni plin. Barvni sprej pa ima izjemno praktično poreklo. Ed Seymour, lastnik tovarne barv Sycamore, je iskal enostaven način za predstavitev svojega aluminijastega premaza za barvanje radiatorjev. Njegova žena je predlagala improvizirano “razpršilno pištolo”, kakršno so uporabljali za dezodorante. Tako je Seymour leta 1949 v pločevinki z razpršilno glavo zmešal barvo in aerosol.
Kmalu zatem so proizvodnjo barvnih sprejev začela velika podjetja, kot sta Rust-Oleum in Krylon. Leta 1973 je Big Spray letno v ZDA izdelal 270 milijonov pločevink. V poznih devetdesetih so grafiterji opazili pritok bolj kakovostnih barv evropskih podjetij, kot je Montana, s sedežem v Španiji; Molotow s sedežem v Nemčiji; in Ironlak s sedežem v Avstraliji. Ponudili so tudi izboljšave profesionalnega razreda, kot so različne vrste razpršilk (caps), s katerimi določamo debelino barvnega nanosa.