Tako kot drugod po svetu so bili, pred pojavom likovnih grafitov, tudi prvi grafiti v Sloveniji politični, ideološki in družbenokritični. Ti naj bi se pojavili že v gibanju Osvobodilne fronte.
V začetku 80ih let so se pojavljali predvsem pankovski grafiti, ki so se pa po letu ‘81 zaradi pregona oblasti začeli prestavljati v zaprte prostore v obliki razstav in poslikav klubov. S tem se je tudi spremenil pogled na grafite kot ilegalne aktivnosti, na dela umetniškega ustvarjanja.
Konec 80ih in v začetku 90ih let pa so se grafiti zopet prestavili v javni prostor z deli skupine Strip Core. Leta 1992 je skupina pripravila razstavo grafitov v KUD-u France Prešeren v Ljubljani, s katero so poleg legalnih grafitov poudarili tudi pomen ilegalnih grafitov in prostora, v katerem nastajajo, ter spontanosti izražanja, ki jo poosebljajo. S svojimi prvimi slikovnimi grafiti so poslikali stene kluba Kluba K4. Razvili so svojevrstno fantastično ikonografijo, ki je bila bliže slikarstvu kot pa klasičnim ameriškim, newyorškim grafitom.
Šele sredi 90ih let je v Sloveniji grafitiranje postalo del hip hop in skejt kulture, razširilo pa se je vse od ljubljanske Metelkove do mariborske Pekarne ter na vlake in v druga mesta po Sloveniji (Celje, Nova Gorica,…). Takrat smo lahko zasledili dela grafiterjev in kolektivov kot so npr.: Klon Art, Da Vinci, Makro, Spoon, Rattone, Egotrip, MBC Ccrew, EMC (kasneje TBC),…
Leta 1995 pa je nastal tudi prvi grafit iz domnevno prve slovenske grafiterke Dee282. Po letu 2000 pa se je začelo pojavljati tudi vedno več tagov in bomberjev. Grafiti pa so dobili svoj prostor tudi v galerijah, kjer so ustvarjali posamezniki in kolektivi, kot so: Zek Advance, Joke 42, Tacek, Rone 84, Sektion 1.3, Lele, Ratt One, Ash in Skrana.
Vira: Pojmovnik slovenske umetnosti in Časopis za kritiko znanosti (letnik 36, št. 231/232, 2008)
Slovenian 
English